KlinkerZ izrazom klinker označujemo keramični izdelek, ki ga pridobivajo z vlečenjem pri temperaturi žganja več kot 1250 stopinj Celzija. Površina je lahko NARAVNA ali GLAZIRANA, podlaga pa je kompaktna, in ne porozna. Izdelek je izredno trden, odporen proti mehanskim obremenitvam in temperaturnim spremembam, kljubuje pa tudi zobu časa, saj ohrani prvotne lastnosti.
Po veljavnem standardu SIST ISO 13006: 1999 sodijo izdelki iz klinkerja v skupino AI ali AIIa, to je med vlečene ploščice s srednjo vpojnostjo vode (od 3- do 6-odstotka).
Klinker so začeli proizvajati v Nemčiji. Iz Westerwalda izvira visokokakovostne in zelo čiste glina, ki jo samo ali v mešanici z drugimi glinami za izdelavo klinkerja uporabljajo še danes. Od tod se je proizvodnja razširila v severne dežele (Veliko Britanijo, Nizozemsko in Skandinavijo), nato pa v preostali del Evrope in naprej po vsem svetu.
O dolgoletni proizvodnji in uporabi klinkerja v severnih pokrajinah pričajo številni delno ali povsem ohranjeni tlaki in pročelja starih zgradb, zgrajenih v rustikalnem slogu.
Surovine in proizvodnja
Plastične surovine za izdelavo klinker izdelkov so visoko kakovostne in čiste gline. Dodajo jim neplastične surovine, pustila in topitelje, s katerimi uravnavajo lastnosti dobljene mase.
Pustila zmanjšujejo plastičnost mase, zato se med vlečenjem lahko ohrani prvotna oblika izdelka, med sušenjem in žganjem pa je manjše krčenje. Kot pustila se uporabljata šamot in/ali kremenčev pesek. Topitelji pa so sestavine, ki se topijo pri isti temperaturi kot glina in pripomorejo k oblikovanju steklaste mase.
Največkrat se za to uporabljajo glinenci. Mešanico ustrezne zrnavosti, ki jo dobijo z mletjem in sejanjem, nato mešajo z vodo, da nastane plastična masa, ki jo je mogoče oblikovati z vlečenjem. Sledi skladiščenje v posebne silose, kjer masa najprej nekaj časa miruje, nato pa jo oblikujejo v ekstruderju, kjer se vlečeni trak razreže na določene mere. Odvisno od proizvodnje so ploščice vlečene enojno ali dvojno.
Po sušenju lahko izdelek takoj pošljejo v posebne kontinuirane ali tunelske peči na žganje, oziroma če gre za loščeno ploščico, najprej na glaziranje. Žganje je brez dvoma najpomembnejša faza. Tu namreč pridejo do izraza kemijsko - strukturne in kromatične spremembe, zaradi katerih iz surovine nastane končni izdelek. Med žganjem se dogaja naslednje:
-
pri temperaturi od 0 do 300 stopinj Celzija zgorijo organske snovi in odstrani se dodatno vpita voda,
-
pri temperaturi od 300 do 1000 stopinj Celzija se spremenijo gline in odvzame preostala voda,
-
pri temperaturi od 0 do 700 stopinj Celzija se pokaže prvo skromno krčenje,
-
pri temperaturi od 700 do 1300 stopinj Celzija se začne pravo krčenje,
-
pri temperaturi od 1000 do 1300 stopinj Celzija se združujejo različne taljene sestavine in začne tako imenovana klinkerizacija.
Kromatične spremembe, ki nastanejo med žganjem zaradi surovin za barvanje (predvsem kovinskih oksidov), so še posebno pomembne pri neloščenih ploščicah.
Proizvodni cikel se konča z avtomatsko kontrolo mehanske odpornosti izdelka, ročnim sortiranjem glede na kakovostni razred in embaliranjem.
|